Vse ima svojo logiko
Včasih celo sami sebe težko razumemo, kaj šele druge ljudi. Vedenje ljudi ni vedno logično, je pa vedno psihologično, nam je na predavanjih večkrat povedal profesor dr. Peter Praper. Šele ko sam začneš delati z ljudmi, se zaveš razsežnosti teh besed. V ozadju vsakega vedenja, pa naj se nam zdi še tako nesmiselno, je vedno nek pozitivni namen.
Osnovna teza NLP-ja je, da ima vsako vedenje v ozadju svoj cilj, ki ga želi doseči. Težko je razumeti, da imajo tudi najbolj samodestruktivna vedenja svoj pozitivni namen. Kaj je npr. pozitivnega v kajenju? Zamislite si, da imate klienta, ki pokadi na dan 40 cigaret. Ko malo raziščemo njegovo osebnost, ugotovimo da je deloholik, ki se razdaja vsem po vrsti. Potem nam kmalu postane jasno, da je pozitivna namera kajenja pri tem moškem omogočiti vsaj nekaj sprostitve in počitka. Če približno seštejemo čas, ki ga porabi za kajenje, dobimo cca. 4 ure časa za sprostitev in počitek, brez katerih ne bi mogel funkcionirati.
Določeno vedenje je lahko tudi znak komunikacije našega nezavednega uma. Poskuša nam nekaj povedati, sporočiti nekaj pomembnega za nas. Vsakokrat ko se proti temu vedenju borimo, ga hranimo z energijo. Če ne znamo dojeti sporočila, ki je zadaj za tem vedenjem, se bo to vedenje samo okrepilo.
Kadar pri sebi ali drugih naletite na vedenje, ki ga ne razumete, se lahko vprašate:
- zakaj hoče pridobiti mojo pozornost?
- kakšen cilj hoče doseči?
- kakšno darilo zame skriva v sebi?
Dokler ne prepoznate pozitivnega namena v določenem vedenju, ga ne boste mogli spremeniti. Da določeno neprimerno vedenje izgine, morate ohraniti njegov pozitivni namen z drugimi bolj sprejemljivimi vedenji.
-
